Domobranski citat: »Kristus na zemljo ni prinesel miru, temveč meč.«
V Delovi Sobotni prilogi (10.10. 2009) je dr. Tine Hribar objavil članek Ubijalska ideja komunizma in Katoliška akcija. Na članek se je naslednji teden odzval dr. Ivo Kerže, ki v pismu brani delovanje katoliške cerkve pred in med drugo svetovno vojno, citiram: »Ni mi torej jasno, kako mi lahko očitate zagovarjanje nekakšne nove ubijalske ideologije, ko pa mi gre le za to, da razčistimo s to našo predvojno in medvojno pacifistično naivnostjo, ki je toliko stala slovensko Cerkev in slovensko demokracijo.«
Na vprašanje ali je bila katoliška cerkev pred in med drugo svetovno vojno res naivno pacifistična, lahko najdemo odgovor v mnogih knjigah, med drugim tudi v knjigi Škof Rožman in kontinuiteta, ki jo je napisal Ivan Jan Srečko. V knjigi je zbranih ogromno dokazov, podprtih s številnimi fotografijami, uradnimi dokumenti in pismi o sodelovanju škofa Rožmana in dela slovenske duhovščine z fašistično in nacistično oblastjo. Veliko je tudi objavljenih pisem tedanjih duhovnikov, ki so skušali prepričati škofa naj takoj konča s kolaboracijo, ker s tem dela veliko sramoto za cerkev. To knjigo toplo priporočam v branje vsem ljudem, zlasti pa mladim, da si bodo lažje ustvarili svoje mnenje o tem obdobju. V knjigi je zlasti veliko, povsem jasnih, obremenilnih dokazov o kolaboraciji škofa Rožmana in tudi zgodb ljudi, ki so na lastni koži doživeli okrutnost tega gospoda. Objavljam odlomek odprtega pisma Cirila Berglesa v Borcu ljubljanskemu škofu g. Leniču, ki je prav tako v medijih hvalil Rožmana: »Pravite, kako »dobročuten« je bil, pravi dušni pastir, ki ni hotel nič drugega kot samo pomagati ljudem, svojemu narodu. Rad bi vam povedal o septembrski nedelji leta gospodovega 1943. Na nedeljo 5. septembra je bila birma v Šmarju na Dolenjskem in jaz sem bil eden od birmancev. Zakrament je podeljeval škof Rožman. Pravite, da je bil škof Rožman velik pridigar. Z govorjeno besedo je osvajal poslušalce. Lahko je pomirjal, dajal upanje, lahko pa je prisotne in odsotne tudi obsodil, zaznamoval. Tako je bilo tudi to nedeljo. Govoril je o »rdečih volkovih«, ki so naselili naše gozdove in trgajo »nedolžne ovce«. Obračal se je na matere, ki so pustile svojim sinovom, da so se pridružili tem volkovom. Grozil jim je s kaznijo na tem in onem svetu, če ne bodo pregovorile svojih otrok, da se vrnejo in pridružijo tistim, ki se bore »za vero in domovino«. Nazadnje se je obrnil na nas, mlade birmance. Da bo birma posvečenje v Kristusove vojščake, je dejal. Da bomo šli v znamenju križa in Kristusa nad te volkove. Tisti dan se je začela mora, ki traja še danes. Moji trije bratje so bili v partizanih. Bili so torej trije »rdeči volkovi«, ki bi jih bilo treba »spreobrniti« ali likvidirati. Naša družina je bila zelo verna. Videl sem mater, kako potrta je bila po teh besedah »blagega« škofa. Še tisti mesec so vsi trije moji bratje padli.«
Nekateri duhovniki so bili še bolj bojeviti od svojega nadrejenega škofa. Peter Križaj, oboroženi duhovnik, kurat bizoviških in urhovskih morilcev je »v obrambo vere in Boga« storil veliko grdobij in zločinov. V knjigi je opisano tudi kako se je obnašal med mašo v nedeljo 22. novembra 1942, citiram: »Na oltar je, kot običajno, na eno stran obredne knjige položil bombo, na drugo pištolo. Ko je odhajal s prižnice, je s seboj vzel pištolo in jo položil kraj sebe na rob prižnice. Med pridigo je tolkel po nji, jo jemal v roke in grozil vsem, »ki so proti veri in bogu«. To je storil večkrat. Na procesu proti njemu, oktobra 1945 je izjavil: »Delal sem samo to, kar sta mi ukazala prevzvišeni škof Gregorij Rožman in sveti oče papež.«
V knjigi je avtor pogosto citiral domobrance in škofa Rožmana, ki so na vsakem koraku zlorabljali vero in Kristusovo ime za hujskanje proti partizanom. V knjigi piše: »Eden od najbolj zloglasnih citatov, ki so ga napisali Rožmanovi domobranci, je bil objavljen v glasilu Mi mladi borci. Že v prvi številki, namenjeni srednješolcem, je bil zapisan bojni citat, ki ga je vihtel bojeviti klerikalizem vseh časov, da namreč »Kristus na zemljo ni prinesel miru, temveč meč.« Kakšna neverjetna zloraba imena največjega preroka vseh časov, ki se je na vsakem koraku zavzemal za mir, in tudi pete Božje zapovedi: Ne ubijaj.
Zaključujem z mislijo avtorja knjige: »Nikjer po svetu pošteni ljudje ne poskušajo rehabilitirati narodnih izdajalcev, vojnih zločincev in takih, ki so stopili na stran nacifašističnih okupatorjev…«
Avtor objave: Niko Gorjup
Ujet.si MANIFEST
Ujet.si PROVOKATOR
Ujet.si YouTube KANAL
Upcoming shows
Ujet.si priporoča
ANKETA
Loading ...PRISOTNI NA STRANI
VČLANI SE
Ujet.si PROSTOVOLJSTVO
PROSTOVOLJNI PRISPEVKI
ZBRANI PROSTOVOLJNI PRISPEVKI
ZAHVALE
