/mnt/raptor/client14/web25/web/ Kdaj bodo beatificirali oz. za blažene razglasili sto milijonov žrtev katoliške cerkve? | Ujet.si

subscribe: Posts | Comments | Email

leader

Kdaj bodo beatificirali oz. za blažene razglasili sto milijonov žrtev katoliške cerkve?

3 comments
Kdaj bodo beatificirali oz. za blažene razglasili sto milijonov žrtev katoliške cerkve?

Na slovenskem evharističnem kongresu, 13. junija 2010, v Celju, bo za blaženega razglašen Lojze Grozde, član Katoliške akcije, ki so ga med vojno ubili partizani zaradi domnevnega sodelovanja z okupatorjem.

Imenovanje ljudi za mučence je eden od najbolj donosnih marketinških potez katoliške cerkve, kajti s tem želijo vtisniti ljudem v zavest podobo cerkve kot žrtve. V psihologiji pa je znano, da ljudje radi simpatizirajo z žrtvami. Marsikdo se ob tem vpraša kdaj pa bodo beatificirali sto milijonov žrtev katoliške cerkve?  Katoliška cerkev je v svoji celotni zgodovini pomorila okoli sto milijonov ljudi: inkvizicija, križarske vojne, pregon čarovnic, osvajanja Amerike, trgovina s sužnji, genocid nad Srbi…. Med žrtve katoliške cerkve štejemo tudi Žide, kajti sodelovanje Vatikana s katolikom Hitlerjem je bilo že večkrat dokazano. Hitler je v svoji knjigi Mein Kampf napisal: »Delam samo to, kar cerkev počne že 1500 let, vsekakor temeljiteje.«

Andrew Sinclair je v knjigi The great silence conspiracy (Velika tiha zarota) razkril, da je bila celotna nacistična hierarhija rimokatoliška. Citiram: »Najbolj zloglasen protižidovski dokument Der Stuermer je objavil eden od najbolj ključnih Hitlerjevih mož, Julius Streicher, ki je bil katolik. Hitler je sam pogosto izjavil, da je njegov mentor pri antisemitizmu katoliški vodja avstrijske krščanske socialne stranke in župan Dunaja dr. Karl Lueger. Nacistični minister za propagando je bil katolik dr. P.J. Goebbels. Konstantin, bavarski vojvoda, je v svoji knjigi The pope (Papež), zapisal, da se je Goebbels »izobraževal pri jezuitih in sicer na akademiji v katoliškem Rhinelandu, in je prejel štipendijo za trening od katoliške institucije. Goebbelsa so torej trenirali svetovno najbolj predrzni lažnivci. Himmler, vodja Gestapa, je bil prav tako katolik od rojstva. On je ukazal postaviti prvo koncentracijsko taborišče v Dachau. Hoess, komandant razvpitega Auschwitza, je bil prav tako katolik. Nacistična stranka je bila ustanovljena v katoliški Bavarski, njen sedež je bil v Münchnu.

Hitler je bil proizvod katoliške izobrazbe. Dr. Henry Picker, avtor knjige The Hitler phenomenon (Hitlerjev fenomen) je zapisal, da »je Hitler vedno plačeval cerkveni davek… Že v času, ko je kot deček pel v cerkvenem zboru v samostanu Lambach, je občudoval katoliško cerkev in njeno organizacijo, ceremonije, simbole, prapore in vse to je do najmanjše podrobnosti prenesel na posvetno oblast. Mein Kampf (Moj boj), nacistično biblijo, ni napisal Hitler, kot mnogi mislijo, pač pa katoliški duhovnik Bernhardt Stempfle iz Hitlerjevih zapiskov.

Tiso, slovaški katoliški duhovnik, je leta 1939 po nalogu Hitlerja postal vodja slovaške države. Ta duhovnik je leta 1941 poslal prvo množico Židov v Auschwitz in tisti, ki niso bili zmožni delati, so jih nemudoma poslali v plinske celice in potem v krematorij.

Veliko pove podatek, da so vsi fašistični tirani, Salazar, Franco, Petain, Hitler in Mussolini, sklenili konkordat z Vatikanom.

Nekdanji nemški podkancler Franz Von Papen je leta 1933 pred volitvami izjavil: »Zedinjenje katoliške ideologije in narodnega socializma bi morali pozdraviti z vsem srcem.«

Zgodovinar Friedrich Heer je leta 1964 za katoliški The commonweal izjavil: »Moram priznati, da so vsi katoliki, od najvišje do najnižje rangiranih, duhovniki, kaplani…, soodgovorni za genocid na Židi.«

Nemški škofje so junija 1933 objavili pastoralno pismo, v katerem so pozdravili dejstvo, da »nam človek na čelu naše države daje formalno zagotovilo, da se bo postavil za krščanstvo…«.

Nemški kapitalist Fritz Thyssen, ki je financiral Hitlerja, je bil katolik. Ko je Hitler prišel na oblast, sta se s Thyssenom sprla in da je Thyssen rešil svoje življenje, je pobegnil v Švico. V švicarskem časopisu so potem o njem objavili članek z naslovom: »Pacelli (tedanji papež, op.a.) je ustvaril diktatorja Hitlerja.«

   

Avtor objave: Janez Škorjanc

  1. magda smon says:

    Navkljub vsem zlocinom, pobojem , pedofilskim aferam, pranju mafijskega denarja v Vatikanski banki,….,se je kongresa v Celju se vedno udelezilo preko 30.000 Slovencev.Med njimi tudi veliko mladih.Kje sta njihova zavest in etika?Najbrz je razlaga v tem, da je pac lazje in enostavneje biti v credi, kot pa sprejemati odlocitve po lastni vesti in pameti ter odgovarjati zanje.Spostujem vsako vero in iskrene vernike , ki ravnajo v skladu z izbrano vero v svojem vsakdanjem zivljenju.Organizirane religije pa so vse po vrsti prezivete in sprijene.
    Film “Misijon” bi morali vrteti vsak dan na vseh trgih in javnih prostorih.

  2. Vse to je res, vendar je cerkev enina ustanova, ki je proti splavu in ima še vedno nekaj morale. Ne strinjam se z veliko večino dejanj cerkve, vedar če nekdo vsaj malo skrbi za potomstvo je to vsaj nekaj. Če pa že nekdo govori o krščanstvu, se moramo zavedat, da ljudje zgoraj ne verujejo v iste zadeve kot ljudje spodaj. Je kar težko vse skupaj v isti koš metat.

  3. Anonimnež says:

    Ne laži.
    Nacionalsocialistična ideologija je protikatoliška in noben nacionalsocialist ne more biti dober katolik. Fašizem, nacional socializem, komunizem(internacionalsocializem) so ideološki bratje, produk modernosti, 19. stoletja. Te materialisične ideologije v popolnem nasprotju s krščanstvom.

    “Veliko pove podatek, da so vsi fašistični tirani, Salazar, Franco, Petain, Hitler in Mussolini, sklenili konkordat z Vatikanom.”
    Neumnost. Vatikan je sklepal konkordate z mnogimi. Tudi z Jugoslavijo je želel pa so to pravoslavci preprečili.

    Judovski viri o pomoči Vatikana Judom:
    860,000 Lives Saved – The Truth About Pius XII and the Jews
    http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/anti-semitism/piusdef.html

    Te dni so v Italiji izdali dnevnik, ki ga je pisal kardinal Celso Costantini, z naslovom Na pragu vojne (1938 – 1947). To je edini dnevnik o času 2.s.v., ki ima za avtorja enega velikih predstavnikov Cerkve. Kardinal Costantini, ki je bil zelo vezan na Pija XII., ga je pisal ko je bil Sekretar Kongregacije za Širjenje Vere(de Propaganda Fide). Njegov dnevnik priča o velikih delih, ki jih je Sveti sedež napravil v tistih letih v pomoč pomoči potrebnim.
    19. aprila 1940 je tako Costantini sodeloval na kosilu z Albertom De Stefanijem, ki je bil minister za finance in član Velikega zbora fašizma. Tako piše v dnevniku: “Rekel sem, da če bi Italija vstopila v vojno na strani Nemčije bo morala obračunati z občutki Škofostva in duhovščine. Za nas je Hitler preganjalec vere in Antikrist.” To je torej bilo dojemanje, ki so ga Pij XII. in njegovi najožji sodelavci imeli glede berlinskega fuhrerja.

Leave a Reply

88 SQL queries done. Page generation took 3.463 seconds.