Pedofilski duhovnik je otrokom meril penise, pod pretvezo, da preverja ali normalno odraščajo
Po vsem svetu na dan prihajajo številni pedofilski škandali, ki so jih povzročili katoliški kleriki. Nekateri skrunitelji otrok svoja dejanja priznajo, drugi pa iščejo izgovore za svoje nezakonito početje. Pisatelj Joe Rigert je v knjigi Zlorabe, molk in laži, Spolno nasilje v Irski katoliški cerkvi, opisal nekaj neverjetnih izgovorov cerkvenih pedofilov, citiram: »O’Connell se je fantom, kakršen je bil Cosby, ponujal kot psihoterapevt, ki jim bo pomagal pri urejanju njihovih spolnih čustev, Dixonu pa tudi pri premagovanju težav, ki jih je imel zaradi spolnega nasilja drugih duhovnikov. Namesto tega jih je tudi sam več kot dve desetletji spolno izkoriščal in jim povzročil resne čustvene motnje. Dokončno ga je ustavil šele Dixon, ko je po razkritjih o množičnih spolnih zlorabah v bostonski škofiji začutil, da mora tudi sam s svojo skrivnostjo v javnost. (…) O’Connell je trdil, da je fantu poskušal zgolj s terapevtsko metodo pomagati, da bi se sprijaznil s svojim telesom. Pomagati? Nag, z njim v postelji?
No, tako je trdil in v to je verjela njegovadružina. Ali pa so se vsaj pretvarjali, da verjamejo. Konec koncev je škof trdil, da nista imela spolnega odnosa, za vse drugo pa se takrat ni zdelo, da bi bilo spolna zloraba. (…) Nekateri od mladeničev, vključno s tremi, ki so bili ob prvih zlorabah še mladoletni, so bili bodisi homoseksualci ali pa so bili v dvomih glede svoje spolne usmerjenosti. Pripovedovali so o masturbiranju, o tem, kako se je O’Connell gol tiščal k njim v postelji, o poskusih oralnih odnosov in drugih spolnih stikov. Vsaj v enem primeru je to trajalo več kot dvajset let. Škof je trdil, da je šlo za terapijo. (…) Semenišče svetega Petra, kjer so se šolali Fortune in drugi bodoči duhovniki iz škofije Ferns, je bilo pravo leglo bodočih posiljevalcev, saj je preiskava razkrila zelo živahno spolno življenje med študenti in njihovimi učitelji. Eden od nekdanjih učencev je šolo opisal kot pravo ‘akademijo razvrata’. Kar deset duhovnikov, ki so se na svetem Petru izšolali v kratkem obdobju petih let, je bilo pozneje obtoženih spolne zlorabe otrok, to pa je skoraj polovica vseh spolno nasilnih duhovnikov, ki jih je odkrila preiskava. Med njihovimi učitelji je bil najbolj nasilen oče Donal Collins, predavatelj in nato tudi predstojnik šole, ki je fante nadlegoval in zlorabljal polnih 20 let, preden je moral odgovarjati za posilstva in oditi v zapor.
Ena od najbolj čudaških oblik njegove pokvarjenosti je bila navada, da je ponoči prihajal v spalnice in fantom pod pretvezo, da preverja ali normalno odraščajo, meril penise. Če so bili tudi drugi učitelji podobni Collinsu, potem se ne smemo čuditi, da so učenci zrasli v posiljevalce, kakršen je bil Fortune – pa tudi temu ne, da so jih cerkvene oblasti tako dolgo puščale pri miru. Pravzaprav je preiskava odkrila, da je bil Fortune posvečen v duhovnika kljub očitnim dokazom, da je že na semenišču tudi sam zlorabljal mlajše fante. (…)Tako kot Goodrich tudi O’Grady ni bil videti pošast, toda njegova dejanja kažejo, da je bil najmanj zelo bolan in sprevržen človek. Opravičeval se je, da je nekatere otroke nadlegoval zato, ker se mu je zdelo, da se z njim spogledujejo, ali pa da ga celo vabijo k spolnim odnosom. Majhni otroci naj bi se spogledovali? No, je razlagal, denimo ko se je fant ob prihodu iz bazena otiral, potem pa odvrgel brisačo in kazal svoje genitalije. Nekateri pedofili so sami pri sebi prepričani, da otroci v resnici uživajo v spolnih odnosih z njimi. Eden od O’Gradyjevih odvetnikov ga je zagovarjal, da je spolno nedozorel – kar je bilo zelo očitno. Toda ali je bil res tako zelo nedozorel, da je lahko verjel, da so otroci sami krivi za njegove zlorabe? Ali pa je bil le podoben politikom, ki verjamejo, da laž postane resnica, če jo dovolj dolgo ponavljamo? Tega ne moremo vedeti.«
Avtor objave: Niko Gorjup


















