PRISTANEK NA LUNI – Kako je človek šel na Luno?

Namen Apollo programa je bil razviti rakete dolgega dosega, vendar niso zmogli zbrati toliko davkoplačevalskega denarja za razvoj, drugače kot da so ponudili javnosti polet na Luno, iz katere naj bi prinesli nazaj par kamenčkov, slik in video posnetkov. Iz tega naj bi v ozadju nastal »Start wars« raketni ščit za sestrelitev sovražnih raket v času leta, direktno iz vesolja – mezosfere. Število zaposlenih v aeronavtičnem sektorju v ZDA, se je čez noč povečalo iz 30.000 na 400.000. Veliki kolač raketne industrije so si razdelili na klasični mafijski način in sicer tri države, ki so držale celotni monopol nad raziskavami in razvojem, proizvodnjo raket, izstrelitvene ploščati, vse je bilo postavljeno na osi Texas – Kalifornija – Florida. Mission control Center v Houstonu (TX), Launch Pad v Cape Canaveralu (FL) in proizvodnja raket v San Diegu (CA) v vrednosti nekaj milijard dolarjev, kar ni bilo naključje. Lyndon Johnson je bil Guverner Texasa, preden je postal predsednik ZDA. Richard Nixon in Reagan sta oba prišla v White House preko sedeža guvernerja Kalifornije, medtem ko sta oče in sin Bush kupovala zemljišča na Floridi in Texasu že leta prej, preden sta postala predsednika. Vse kar je bilo potrebno, je prepričati javnost, da je polet na Luno miroljubna misija.

Wernher von Braun: »Dirka na Luno mora biti zabavna!« Na sliki, skupaj z Walt Disneyem, sta zasnovala idejo, kjer je lahko samo Hollywood preoblikoval dolgočasni raketni izstrel, za katerega se nihče ni brigal, v mega produkcijo. In prav Stanley Kubrick naj bi postavil celotni zgodbi piko na »i«. Film Space odyssey je doživel premiero leta 1968, s čimer so preverili reakcijo javnosti na vesoljske projekte. Odziv je bil nadvse entuziastičen. Vpliv znanstveno fantastičnega filma je bil kolosalen. Dirka na Luno je postala vojna posnetkov in slik, med Rusijo in ZDA. »Space race« je moral postati šov, največji produkt Hollywooda. Polet na Luno mora postati nekaj veličastnega. Celotni Hollywood je ustavil vse projekte in se posvetil zgolj temu, stvari, kakršno do sedaj še nikoli ni bilo moč videti. 700 tehnikov in snemalcev je zavzelo Cape Canaveral. Kot obljubo so jim pogojevali, če opravijo delo dobro, da bo vaš človek naslednji, ki bo postal predsednik. Ronald Reagan leta 1981 postane predsednik ZDA. Hollywood je dobil »Carte blanche« podpisan ček, brez vnesene vrednosti. Astronavtom so dali nove, lepše skafandre, spremenili so obliko design raket, naredili so celotno osvetljavo izstrelne ploščadi z več kot 100 dodatnimi pozicijami reflektorjev, prestavili so izstrelno ploščad tako, da je bil pri izstrelitvi sončni zahod direktno za njo. Hipokrizija celotne zadeve je šla tako daleč, da so po celotni raketi nalepili zlate lističe, celo po raketnih motorjih. Vse zato, da izpade zadeva »fancy« in draga. Vse to za ta kratek film. Film, ki bo postal najdražji film v zgodovini filmografije.

Po končani misiji, se je prvi človek na Luni Neil Armstrong (rojen 05. Avg. 1930), odmaknil od Javnosti in odšel v samostan. Michael Collins, tretji astronavt, ki kot edini ni hodil po Luni je prav tako izginil iz javnosti. Drugi človek na Luni, Buzz Aldrin je postal alkoholik in zapadel v globoko depresijo. »Zgodilo se je nekaj nenavadnih stvari, ki so me presenetile in zelo vplivale na moje življenje, preden smo odleteli na Luno« priča Aldrin, misleč dejanje, da je predsednik Nixon, par dni pred poletom, na skrivaj posnel govor, kjer je oznanil smrt treh astronavtov, ker se niso uspeli vrniti iz Lune, da ga predvaja na televiziji v primeru dejanske smrti. Aldrin zaključuje: »Ko si nenadoma soočen s takšno prilagoditvijo situacije, se spremeniš, ali umreš. Zato sem se odločil, da se upokojim iz NASE in vojske… Smo mi, je človek šel na Luno ali ne?« …še izjavi na koncu. Čudna izjava, vprašanja vzbujajoč stavek, ki se je v originalu glasil kot: »Did We,… did people go to the Moon or not?«

Leta 2001, pod predsedovanjem Georga Busha jr., so nastopili v Belo Hišo Donald Rumsfeld novi minister za obrambo (kjer je še danes), general Alexander Haig, Richard Helms (direktor CIA), Lawrence Eagleburger in Henry Kissinger (secretary of the state). 30 let pred tem, so bili ta isti ljudje glavni svetovalci predsedniku Richardu Nixonu.

Richard Nixon je bil do vratu zakopan s problemi Vietnamske vojne (1955 – ’75) in je nujno potreboval nekaj senzacionalnega, da je lahko preobrnil vladni negativni imidž v očeh ameriške javnosti, ki se je vlekel vse od odstrela John F. Kennedya. Na kriznem sestanku glede poleta na Luno je direktor NASE opozoril, da morda ne bo možno poslati ali prinesti nazaj posnetkov prvih korakov na Luni (možno uničenje pri potovanju skozi magnetosfero, radioaktivni pas okoli Zemlje, znan kot Van Allen Belt). »Ni šanse! Celi svet čaka, da vidi Američana narediti prvi korak na Luni!« je bil razburjen predsednik Nixon. Nato so njegovi glavni svetovalci Haig, Rumsfeld in Kissinger predlagali sledeče: »Kaj pa če posnamemo prve korake hoje po Luni v studiu in če ne uspemo, še vedno lahko pokažemo javnosti te posnetke«. Nixon je bil postavljen pred težko odločitev, vendar je po dolgem premisleku dejal: »Gospodje, imate manj kot dva tedna časa, da vse pripravite!«

Donald Rumsfeld je za kronsko nalogo predlagal Stanleya Kubricka. Film mora biti brezhiben, ampak scene ni bilo mogoče pravočasno postaviti. Istočasno je potekalo zaključevanje filma Space Odyssey, v predmestju Londona, torej, zakaj ne uporabiti tamkajšnje scene. General Vernon Walters (CIA direktor) je v intervjuju povedal: »Opozoril sem Nixona, da se je zelo nevarno lagati v ZDA. In izvesti tovrstno prevaro v demokratični družbi je preveč riskantno. Preveč ljudi bi govorilo, postalo bi absurdno.« Nixon je z žalostnim glasom odvrnil: »Vseeno, nadaljujte!«

Henry Kissinger in Donald Rumsfeld sta še isti večer obiskala MGM studio v Angliji: »Stanley, prosimo te samo za eno stvar. Samo pusti nam ključe od studia za en vikend, da posnamemo malo scene in naredimo par slik, vse bo pospravljeno, do ponedeljka zjutraj.« Namenili so se posneti film s štirimi skeletoni agentov CIA, dva astronavta in dva tehnika. Vsi štirje so bili samski, brez družine, vsi so podpisali pogodbo o ne razkritju podatkov in pogoj, da po končanem snemanju »izginejo za vedno«. Pri vsem skupaj je bil prisoten Stanley Kubrick, kot glavni svetovalec izvedbe posnetkov. Napake, ki jih danes ne gre zanikati, so se kljub vsemu pojavile.

Ameriška zastava na posnetku hoje po Luni plapola, a na Luni ni atmosfere in ne vetra. Sence so padale pod različnimi koti, kar je pomenilo več različnih izvorov luči, medtem ko je na Luni zgolj ena luč – SONCE. V zgornjem video posnetku je vidno, kako celotni reflektorji padejo na sceno in pokvarijo celotni kader. Ljudje, ki so sodelovali pri projektu snemanja pristanka na Luni so bili zelo dobro plačani, dobili so nove identitete, nove obraze in nova življenja v odročnem kraju nekje, vsak na svojem kontinentu.

Nixona in njegovih veličastnih pet svetovalcev je postalo strah in začeli so razmišljati, da »izginiti za vedno« bi moralo pomeniti točno to. Seznam tistih, ki jih je treba eliminirati, je bil napisan. Skrite podsekcije CIA so prevzele projekt eliminacije na lastno pest. Rumsfeld, Kissinger in Helms ne zanikajo, da so ljudi dejansko ubili, so zgolj začudeni, kako to, da se je zgodilo, če pa je predsednik Nixon odločil, da tega NE storijo. Ko je Nixon nato dobil obvestilo, da je neodobrena akcija vendarle bila izvedena, a to neuspešno, je odločil mobilizirati prave šakale za izvedbo naloge. 150.000 vojakov je poslal na iskanje štirih ubežnikov, dvakrat več, kot so jih poslali, da ujamejo Saddama Husseina.

Zvočni mojster je zgorel v avtomobilski nesreči. Asistent direktorja se je utopil v lastnem bazenu doma pred hišo. Drugega tehnika so našli v Patagoniji razrezanega na koščke. CIA rekruti so celo posneli njegov umor, nekje na Kerguelenskih otokih. Scenski mojster je ugotovil, kaj se dogaja in se 10 let skrival v židovskem samostanu v Brooklynu, dokler niso prišli tudi do njega. Tako je ostal zgolj Stanley Kubrick, kot zadnji preživeli, zadnja živa priča projekta studijskih posnetkov pristanka na Luni. Odločil se je da izgine. Zaklenil se je na svojem posestvu, skupaj z družino in ni več nikdar odšel ven, dokler ni leta 1999 v čudnih okoliščinah, takoj po izidu kontroverznega filma Eyes wide shut, umrl zaradi srčnega napada.

“Vem kaj se je dogajalo” je gestikuliral Alexander Haig, kar se je nanašalo na kolega Vernona Waltersa (direktor CIA) in namene glede Stanleya Kubricka. Ko je bil leta 2001 general Walters intervjuvan za namen tega dokumentarca, je bil to hkrati njegov poslednji intervju, saj je dan za tem iz neznanega razloga umrl. Zanj je bilo usodno, saj je večer prej nakazal namero, da želi izza kamere povedati imena in načrte, kdo in kako je stvari opravil. Vidno zmeden jih je opozoril, da naj izklopijo kamero in da to lahko stane nekoga življenje. Nakazal je, da bo prekršil eno izmed CIA eksplicitnih pravil »molčečnosti in anonimnosti«. NY Herald Tribune je posvetil dolg članek Waltersovi smrti, kjer je v enem delu pisalo tudi, da je bil njegov zadnji javni nastop intervju s francosko ekipo ARTE, kjer je odgovarjal na vpletenost Bele Hiše v projekt Apollo.

        

************************************************************************************
Ta celotni prispevek je napisan po igranem dokumentarcu, kjer so določene osebe namišljene z namenom, da skozi besede prenesejo sporočilo, ki je resnično. Dokumentarec si je možno ogledati na http://www.youtube.com/watch?v=qUOItuKm5UE&feature=related ali prenesti torrent datoteko iz naslova http://isohunt.com/torrent_details/70311389/dark+side+of+the+moon?tab=summary ali jo poiskati na spletu pod ključnimi besedami “Dark Side of the Moon (William Karel)”. Več o vsebini in namenu dokumentarca je možno prebrati na wikipediji:

http://en.wikipedia.org/wiki/Dark_Side_of_the_Moon_%28documentary%29

NASA JE BILA NA LUNI, VENDAR JIM JE BILO POVEDANO, NAJ SE NIKOLI VEČ NE VRNEJO.

http://video.google.com/videoplay?docid=-6507661008750185648# V videu so prikazane tehnologije, ki so »padle na Zemljo« skupaj z vesoljskimi plovili (optična vlakna, led diode, kevlar, teflon, mikročipi, antigravity propulsion,…) Iz tehnologij so nastali »Alien Reproduction vehicles«, kot so LOCKHEED MARTIN X-22a, ki letijo s svetlobno hitrostjo ali hitreje.

UFO aktivnost ni nič novega. http://www.youtube.com/watch?v=iIW2cLOgMl8 Pred poletom na Luno, je NASA zbrala vse dokumente in podatke, opazovanj teh aktivnosti med leti 1540 do 1967, v dokumentu poimenovanem “Lunar anomalies report – Document RT77” – 600 dogodkov o katerih poročajo svetovni astronomi Casinni, Herscher in ostali. Leta 1965, ko so poslali okoli Lune Orbiter2 in Orbiter3, je ameriški avtor George Leonard izdal knjigo Somebody Else is on the Moon, v kateri so vidni, mostovi, dolge ceste, visoki stolpi itd.. Še danes poteka ogromno obletavanj svetlečih objektov k in stran od Lune, kar lahko danes vsakdo posname z malo boljšo kamero in polnim približanjem.

VAN ALLEN magnetni radioaktivni pasovi preprečujejo vsakršno gibanje človeka proč od Zemlje s tehnologijo, ki so jo uporabljali v programu Apollo. http://en.wikipedia.org/wiki/Van_Allen_radiation_belt

NASA – slike vesoljskih baz na Luni. Pričanja posameznikov, ki so se ukvarjali z obdelavo posnetkov. Obstajajo fotografije, iz katerih je jasno videti zgrajene in umetne oblike. Česa? Kaj je to?

http://www.youtube.com/watch?v=IvcBMdQcjj4&feature=related

V Knjigi “Who built the Moon?«, od pisateljev Christopher Knight in Alan Butler, ki zagovarja tezo, da je Luna umetni satelit, ustvarjen in postavljen v Zemeljsko orbito, so med drugim predstavljene tudi matematične analize. Luna je 400x manjša od Sonca in 400x bližje Zemlji kot sonce, zato na nebu vidimo enak krog, ko gledamo Luno in Sonce. Luna potrebuje 29 dni, da opravi revolucijo okoli Zemlje, potrebuje 29 dni, da opravi rotacijo okoli lastne osi, zato nam Luna vedno kaže isto stran, nikoli zadnje strani. Tudi sonce potrebuje 29 dni, da opravi rotacijo okoli lastne osi.

ZAKAJ NISO NA LUNO VZELI NAJBOLJŠE TEHNOLOGIJE SNEMALNIH KAMER?
Leta 1969 je obstajala izvrstna tehnologija za snemanje filmov. V tistem letu sta bila posneta dva klasična filma »Hello Dolly« in »Butch Cassidy and the Sundance Kid«. Na naslednjih povezavah je vidna kvaliteta posnetkov, ki sploh ni primerljiva s kvaliteto posnetkov na Luni. Ali greš na Luno in vzameš najslabšo kvaliteto kamere zraven? Ni logike!

in originalno predvajani posnetek Pristanka na Luni:

Neizpodbiten dokaz o zavajanju javnosti, glede tri dnevnega potovanja proti Luni si je možno ogledati na sledečem posnetku

http://www.youtube.com/watch?v=y1tqZyZVoDM&feature=related

kjer so astronavti Apolla 11 zatrjevali da se nahajajo na polovici poti do Lune, a so bili zgolj v mezosferi, kakšnih 120 km nad površjem, v orbiti okoli planeta Zemlje. Vidno je, kako se jim je ponesrečilo snemanje prispevka Zemlje od daleč, kot je vidno na posnetku, ko se razsvetli luč v celem prostoru in vsi astronavti zaplavajo pred kamero.

Neil Armstrong je v enem izmed redkih intervjujev izjavil: »We leave you, what is undone. There are great ideas undiscovered, breakthroughs available, to those who can remove one of truths protective layers.« Kar v prevodu pomeni: “Vam, zapuščamo, kar je ne storjenega. So neodkrite, velike ideje in možna odkritja, za tiste, ki lahko odstranijo enega izmed zaščitnih slojev resnice.«

»Zakaj danes, 40 let po prvih pristankih, ne gremo na Luno, če ima povprečni laptop večjo zmogljivost od računalnika v raketi »Saturn5« in USB ključ več spomina kot računalnik na kapsuli Apollo, ki je plula na Luno?«

                                            Ve kdo, kaj se je v resnici zgodilo?
                               Truth is stranger than fiction!

        

Avtor objave: Mihael Simič