Propaganda: Če jo poznaš se ji izogneš
Naslov izvirnika: Propaganda: se la conosci la eviti, avtor: Federico Povoleri, prevod/priredba: Prbran.
Izvirni članek lahko najdete na: http://www.luogocomune.net.
Če nam je všeč ali ne, smo vsi pod vplivom propagande. In velikokrat se izkaže, da so mnenja ki jih imamo za lastna v resnici vstavljena v našo zavest. Naše vedenje in naš pogled na svet sta velikokrat plod nenehne manipulacije o kateri se ne zavedamo.
Veliko ljudi misli, da je propaganda nek abstrakten in nedefiniran pojem. V resnici pa je propaganda prava znanost, s svojimi dobro definiranimi zakoni in pravili. Je priročnik navodil za uporabo, s katero lahko dosežemo zastavljene cilje.
Človek, ki je ta priročnik napisal, velja za enega izmed 100 najpomembnejših ljudi 20. stoletja, čeprav ga pozna malo ljudi.
Govorimo o Edward Bernaysu2, vnuku Sigmunda Freuda, ki je emigriral v ZDA ob koncu leta 1800. Bil je židovskega rodu in je bil prijatelj Franklina Roosvelta in prve dame kljub temu, da ga je vrhovni sodnik Felix Frankfurter obtožil da je “poklicni zastrupljevalec možganov ljudi“.
Bil je svetovalec ameriške propagandne pisarne med prvo svetovno vojno in je veliko let obvladoval področje komunikacije v ZDA. Njegove kampanje3 manipulacije javnega mnenja so bile vedno izjemno uspešne, tudi v obdobju velike depresije leta 1929. Bernays, definiran tudi kot “patriarh okultnega prepričevanja“, je razumel pomembnost masovne in brezobzirne uporabe medijev, ki jih je uporabljal za lansiranje novega izdelka, političnega kandidata in podobnega.
Leta 1933 je Joseph Goebbels ameriškemu novinarju povedal, da so Nacional socialisti4, v svojih političnih kampanjah uporabljali tudi Bernaysovo knjigo ‘Crystallizing Public Opinion’. Več generacij vidnih političnih osebnosti je menilo, da so Bernaysove tehnike nepogrešljive. Takega mnenja so bili med drugimi Adolf Hitler, George Bush5 in tudi sedanji predsednik ZDA, Barack Obama, ki naj bi podrobno preučil Bernaysova dela.
Osnovna Bernaysova inovacija je povzeta v njegovi izjavi:”Nadzoruj množice, ne da bi to vedele“.
Začel je s preučevanjem knjige “Psihologija množice”, francoskega avtorja Gustava Le Bona, ki je bila izdana leta 1895 in je bila oporna točka za veliko političnih osebnosti. Preučevali so jo tudi Lenin, Stalin, Hitler in Mussolini. Zadnji je knjigo komentiral z besedami: “Prebral sem celoten opus Le Bona in ne vem več kolikokrat sem prebral njegovo “Psihologijo množic”. To je ključno delo, po katerem še danes sežem“.
Kaj je Le Bon odkril med preučevanjem množic?
Najprej moramo definirati, kaj Le Bon misli, ko govori o “psihološki množici”, da tega pojma ne bi zamenjali s pojmom “množica“, ki asociira na združevanje večjega števila ljudi. Po Le Bonu: “… Ožanje zavestne osebnosti5 in usmeritev čustev in misli v isto smer, kar so prvi elementi množice, ne potrebujejo nujno velikega števila ljudi na enem mestu. Tisoči posameznikov lahko v določenem trenutku, pod vplivom nasilnih čustev (npr. velik državni dogodek), pridobijo lastnosti psihološke množice. V tem primeru bo poljuben dogodek, ki jih poveže skupaj dovolj, da bo njihovo obnašanje dobilo lastnosti psihološke množice. Ni pa to vedno nujno. V določenih trenutkih v zgodovini, lahko pol ducata ljudi vzpostavi psihološko množico, medtem pa tisoče naključno zbranih ljudi tega ne bo sposobnih …”
Še nekaj Le Bonovih opažanj o množicah:
“… Izkaže se, da je iluzija bolj pomembna kot resničnost …” “… v zgodovini je imel videz vedno pomembnejšo vlogo kot resničnost Razmislek in argumenti na množico nimajo vpliva. Na množico ima velik učinek predvsem kar je čudovitega v stvareh. Mislijo v slikah in te slike si sledijo brez vsakršne povezave.”
Po Le Bonu torej za množice nemogoče ne obstaja in ena od lastnost ki jo množica ima je pretirana nagnjenost k sugestiji.
“… Kljub temu, da množica lahko deluje nevtralno, je velikokrat v stanju nekakšnega pričakovanja, ki je ugodno za sugestijo. Prva formulirana in sprejeta sugestija se kot okužba usidra v možgane vseh ljudi v množici in takoj vzpostavi skupno usmeritev (cilj).”
Le Bon trdi, da ni razlike med slavnim matematikom in njegovim čevljarjem. Med njima je lahko brezno v intelektualnem smislu, ko pa sta oba del množice7, se bosta vedla na enak način in bosta reagirala čustveno in ne razumsko. Skratka pride do sploščenja osebnosti navzdol, kjer sta razum in razmišljanje popolnoma onesposobljena od množice.
Edward Bernays je ideje Le Bona in drugih učenjakov na to temo (npr. Wilfred Trotter), premešal s psihološkimi teorijami slavnega strica Freuda, in prišel do zaključka, da bi bila množica dovzetna za podzavestno manipulacijo, ki bi temeljila na čustvih in masovni uporabi simboličnih slik.
Bernays je veliko pred svojim časom dojel velikansko moč nove tehnologije množične komunikacije (TV, radio, tisk) in prišel do zaključka, da bi zavestna in pametna manipulacija z mnenji in navadami množic, lahko imela pomembno vlogo v demokratični družbi. Bernaysovo mnenje je bilo da bi oseba, sposobna upravljati s tem socialnim orodjem, postala nevidna moč, ki vodi državo iz ozadja.
Spodnje misli Bernaysa (napisane leta 1929) so šokantne zato, ker niso samo ideje s katerimi se lahko strinjamo ali ne, temveč dejstva. Bernays je njihovo tehtnost in resničnost dokazal v mnogih uspešnih kampanjah, zaradi katerih so njegove usluge iskali mnogi politiki in večja podjetja ter tako njegove priročnike povzdignili v biblijo vseh prihodnjih generacij.
Odlomek iz Bernaysove knjige Propaganda (1929): “… Tisti ki manipulirajo z nevidnim mehanizmom družbe sestavljajo nevidno vlado, ki je dejanska moč ki nadzira našo državo8. Vladajo nam, oblikujejo naše misli, izoblikujejo nam okus, naša prepričanja so skoraj v celoti oblikovana pod vplivom ljudi, za katere ne vemo niti da obstajajo. To je logičen rezultat načina organizacije demokratične družbe. Veliko število ljudi mora sodelovati na tak način, če želimo živeti skupaj kot normalno delujoča družba9 …
… V večini dejanj našega vsakdanjega življenja, v politiki, poslu, v našem socialnem vedenju, ali v moralnih prepričanjih, smo pod vplivom relativno majhne skupine ljudi, ki razumejo umske procese in modele obnašanja množic. Oni so tisti, ki vlečejo niti nadzora nad umom ljudi10 …
… Tisti ki imajo v rokah ta mehanizem, predstavljajo pravo izvršno oblast države11″
Kot smo že prej napisali, je Bernays tako uspešno uporabil svoje zakone, da je močno vplival na cele generacije politikov, ki so natančno preučili njegova dela. To pa ni bil njegov edini uspeh, saj velja za izumitelja PR-a, oz. stikov z javostjo in znotraj tega področja je posledično ustvaril tudi delovno mesto spin-doctorja12. Bernaysova pravila se danes vsakodnevno uporabljajo od politike do oglaševanja in v medijskem komuniciranju.
Leta 1929 je Bernays v New Yorku organiziral pohod “bakle svobode” med katero je, po njegovem naročilu, desetine in desetine deklet verižno kadilo pred nejeverno množico opazovalcev. Tiskani mediji, ki jih je Bernays na dogodek opozoril, so pohodu posvetili veliko pozornost in tako na državljane naredili močan vtis ter povezali pogumno idejo “svobode” z uporniško “brigado“. Bernays je tako ustvaril nov pojem, ki se je močno vtisnil v kolektivno nezavedno državljanov ZDA.
Po tem dogodku je tisoče žensk začelo kaditi in tako posnemati dekleta iz pohoda. Množice so sporočilo jasno sprejele: “če si svobodomiseln in uporniški moraš kaditi”. V nekaj mesecih je podjetje Chesterfield potrojilo prodajo cigaret in veliko let pozneje je podjetje Philip Morris izrabilo isto zamisel ter ustvarilo Marlboro kavboja za oglaševanje svojih cigaret. Da bi popolnoma dojeli moč takih operacij ne smemo pozabiti, da je v državah v razvoju tudi v novem stoletju cigareta še vedno simbol ženske emancipacije.
Bernays se pri tem uspehu ni ustavil in v sodelovanju z AMA (American Medical Association – Ameriško zdravniško združenje) pripravljal znanstvene raziskave, ki bi lahko dokazale blagodejen vpliv kajenja na zdravje.
V tistih časih so začele multinacionalke financirati raziskave, ki bi lahko dokazale vrednost lastnih proizvodov. Za take primere je Bernays vedno priporočal vmesno “neodvisno” organizacijo (posrednika), ki bi zagotavljala testiranemu izdelku kredibilnost v javnosti.
Če bi npr. General Motors izjavila, da je globalno segrevanje izmišljotina naravovarstvenikov, bi se večina ljudi začela spraševati zakaj multinacionalka daje take izjave. Bilo bi sumljivo glede na to, da podjetje služi s prodajo avtomobilov, ki močno obremenjujejo okolje. Če pa bi nek neodvisni inštitut imenovan npr. “Zavezništvo za rešitev podnebja” objavil raziskavo, ki trdi da je globalno segrevanje mit, bi bila javnost že bolj zmedena.
Ravno zato je Bernays ustanovil ogromno inštitutov in fundacij, ki so bile v tajnosti financirane od istih podjetij, katerih izdelke bi morale “neodvisno” ocenjevati. In tako so ti inštituti množično objavljali znanstvena poročila, ki so jih tiskani mediji takoj dali v javnost in tako pomagali ustvarjati pozitivno podobo novega izdelka na trgu.
Spodaj je kratek seznam podobnih inštitutov mogočnih nazivov:
- Temperature Research Foundation (Fundacija za raziskavo temperature).
- International Food Information Council (Mednarodni svet za informiranje o hrani).
- Consumer Alert (Varuhi potrošnikov).
- Air Hygiene Foundation (Fundacija za higieno zraka).
- Industrial Health Federation (Federacija industrijskega zdravja)
- Manhattan Institute (Inštitut Manhattan).
- Center for Produce Quality (Center za kakovost proizvodov)
- Tobacco Institute Research Council (Svet inštituta za raziskovanje tobaka).
- American Council on Science and Health (Ameriški svet za znanost in zdravje).
- Global Climate Coalition (Koalicija za svetovno podnebje).
- Alliance for Better Foods (Zavezništvo za boljšo hrano).
Še en primer Bernaysovih sposobnosti je “tradicionalni ameriški zajtrk” z jajci in šunko, ki ni nobena tradicija. To je Bernaysov izum, ki so mu ga naročili proizvajalci šunke. Malokdo se namreč še spominja, da so Američani pred letom 1924 zajtrkovali kavo in opečene kruhke. To je še en praktični dokaz Freudovih teorij prilagojenih množicam.
Verjetno največji Bernaysov dosežek, in dokaz njegove sposobnosti manipulacije javnega mnenja, pa je bila kampanja za vstop ZDA v 1. svetovno vojno (1. Sv. vojno). Skupaj s Lippmanom sta po naročilu ameriškega predsednika Woodrowa Wilsona z uspešno kampanjo uspela prepričati ameriško javnost v vstop v 1. Sv. vojno ob boku Velike Britanije v času, ko je bila večina prebivalstva proti vsakršnim vojnim aktivnostim.
V samo šestih mesecih je Bernays uspel popolnoma obrniti javno mnenje Američanov v prid vojni in ustvaril izredno močno protinemško histerijo, ki je (med drugimi) naredila globok vtis tudi na Adolfa Hitlerja. Hitler je po tem dogodku postal globok poznavalec celotnega opusa Bernaysa.
V svojem eseju “The Engineering of Consent” (1928) je med drugim zapisal: “Že razumeš mehanizme in logiko ki vodijo obnašanje neke skupine, lahko nadziraš in usmerjaš množice po lastni želji in brez njihove vednosti”
Bernaysove ideje so spremenile star koncept ki je predpostavljal: Potrebe-> Politika/Industrija/Finance -> Zadovoljitev potreb
V bolj dodelan in neetičen: Manipulacija javnega mnenja – > Ustvarjanje potreb -> Politika/Industrija/Finance -> Nadzor
Spodaj je seznam “ljudskih prepričanj” ki so bile v množice vstavljene z Bernaysovimi metodami in so se prvič pojavile v študiji Russa Kicka13. Nanizanih je le nekaj najbolj znanih:
- Zdravila vračajo zdravje
- Američani so ljudje najboljšega zdravja
- Cepljenje nudi imunost pred boleznimi
- Nosečnost je resnico medicinsko stanje
- Virus HIV je vzrok AIDS-a
- Fluorirana vodovodna voda varuje tvoje zobe
- Cepljenje proti gripi preprečuje okužbo z gripo
- Kronične bolečine so naravna posledica staranja
- Soja je najbolj zdrav vir beljakovin
Za izgraditev takih in podobnih iluzij so bile porabljene milijarde dolarjev in tako imajo dandanes milijoni ljudi o teh zadevah popolnoma enako ali zelo podobno mnenje.
V knjigi ‘Trust Us, We’re Experts‘ sta Stauber in Ramton zbrala podatke, ki opisujejo znanost ustvarjanja javnega mnenja v ZDA. Spodaj je naštetih nekaj teh novih načel:
- Tehnologija je sama po sebi religija
- Če ljudje niso sposobni racionalne misli, je prava demokracija nevarna
- Pomembne odločitve bi morali prepustiti strokovnjakom
- S ponovno obdelavo argumentov se drži daleč od dejstev, ustvarjaj podobe
- Ne nedvoumno zagovarjati laži, ki se jo lahko dokaže
Že same besede so izbrane glede na njihov čustveni naboj, ampak to je snov za ločeno temo, saj so v današnjo (novo) znanost PR-a premočno vstopile tehnike nadzora misli, ki izrabljajo osnove psihologije in Bernaysova načela v povezavi z iluzionizmom.
Podobe, simbolika, besede, filmi, televizija in glasba so elementi, oz. orodja izjemne moči. Ta moč se v zadnjih desetletjih širi v vse pore zabavne industrije. Dandanes najbolj v videoigre, v katerih se lahko zelo učinkovito uporabi prej naštete elemente.
Najprej vzemimo kot primer glasbo. Veliko je primerov politične izrabe glasbe kot psihološkega inštrumenta prepričevanja množice. Ni bil slučaj, da je BBC med drugo svetovno vojno prepovedal predvajanje Wagnerjeve glasbe14.
V Zanimivi knjigi (Matteo Rampin: ‘Tecniche di controllo mentale‘ – Tehnike nadzora misli), ki govori o zgornjih trditvah lahko preberemo:
“… Po mnenju Adorna glasba ustvarja “pogojne reflekse” v naši podzavesti. Komorna glasba nemške šole je povezana s “sonetno formo (V originalu: Forma Sonata – ne vem kaj naj bi to bilo, sem prevedel čisto po logičnem sklepu)” in je tipičen izum naprej plemiške in potem meščanske družbe. Tekmovalne komponente v taki glasbi (dve glasbeni temi ki se spopadeta) izhajajo iz meščanske tekmovalne miselnosti. Kdor posluša tako glasbo nezavedno asimilira ta osnovna pravila. Tako se je kristaliziral discipliniran način poslušanja klasične glasbe, brez udarjanja nog ob taktu glasbenikov, kjer se posluša v popolni tišini. In to je del vzgoje v “statični “smeri … … Če glasba res vzgaja v neko smer, se je zanimivo vprašati kakšen vpliv bo na ljudi imel sodobni trend nezavednega poslušanja glasbe med delom, študijem, v avtomobilu, med hojo, s pomočjo prenosnih predvajalnikov in slušalk ipd. Izgleda da je neprekinjeno kopanje v zvoku želja veliko ljudi …”
Rampin kot primer izrabe zvoka navaja tudi film “Potres” iz leta 1974. V filmu so z uporabo tehnike ‘Sensorround‘, ki proizvaja človeku neslišne nizkofrekvenčne zvoke (16 Hz), globoko travmatizirali veliko gledalcev, brez da bi ti zaznali vzrok teh travm. Izvor te tehnologije je opisan v knjigi Davida Annana “Catastrophe, The end of the cinema?” iz leta 1975, kjer lahko preberemo: “ena najbolj popularnih tehnik pranja možganov in psihološke vojne je prišla na pomoč filmom-katastrofa”
Če se iz glasbe vrnemo k filmu in televiziji, je režiser Sergej Eisenstein trdil, da so elementi posameznega kadra lahko matematično zamišljeni tako, da proizvedejo čustveni šok. In nedvoumno je, trdi Rampin, kako je kinematografija globoko spremenila kulturo, pogled na svet in verjetno tudi miselno strukturo milijard ljudi, ki imajo posledično popolnoma drugačen pogled na resničnost kot ljudje, ki čarovniji filmskega platna niso bili izpostavljeni. In če film traja približno dve uri, televizijski program dejansko teče brez prestanka. J. Monaco nas opominja, da je osnovni element televizijskega programa serija: “Televizije ne gledamo, da bi izvedeli kaj novega (zato ker se ponavadi dogajajo ene in iste stvari), ampak da se kratkočasimo skupaj s TV liki. Večina gledalcev ne gleda točno določene oddaje ampak gleda televizijo na splošno. Obstaja v našem prostoru, v našem času, postane del naše resničnosti in izsuši pogovor v družini. Uniči čas. Nadomesti starše (ali otroke), može (ali žene). Živi namesto marsikoga izmed nas.”
PRBRANOV DODATEK: Današnja manipulativna moč televizijskih mrež je bila z malodane preroško natančnostjo napovedana v filmu “Network” iz leta 1976. Zanimiv izsek iz filma si lahko ogledate TUKAJ.
Vse kar smo do sedaj obdelali je le vrh ogromne ledene gore in vsaka tema ki smo jo v zgornjem članku obdelali bi potrebovala poglobljeno analizo. Namen tega pisanja je bil le vzpodbuditi radovednost na temo propagande. Poglobljen študij je še vedno najboljši način, da se zaščitimo pred njenimi najbolj pogubnimi učinki.
Ko boste prebrali Bernaysovo knjigo Propaganda15, vam bo mogoče zanimivo obiskati spletno stran Baracka Obame, kjer boste lahko sami preverili, kako so prisotna in dobro uporabljena vsa Bernaysova temeljna pravila16.
Federico Povoleri (Musicband)
~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~
PR BRANOVA OPOMBA: Čeprav ni nikjer jasno zabeleženo, je po moje spodnji tekst dopisal urednik strani www.luogocomune.net (Massimo Mazzucco). Kljub nejasnemu avtorstvu ga pripenjam poleg osnovnega članka, ker se mi zdi zanimiv in zabaven. Prevod sledi spodaj.
~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~
Za jasnejšo predstavitev določenih konceptov, je kar nekaj časa nazaj moj prijatelj, poznavalec tematike propagande, iz vidika propagandista razstavil enega izmed predvolilnih plakatov sedanjega ameriškega predsednika. Ko je opravil analizo, jo je predstavil v obliki spodnjega (izmišljenega) dialoga med grafičnim oblikovalcem in spin doctorjem (oblikovalcem mnenj). Dialog bi moral jasnejše prestaviti nekaj konceptov iz zgornjega članka, zato ga pripenjam spodaj:
Šef se obrne enega svojih grafičnih oblikovalcev: Živjo Robert, predstavljam ti xxxxxxxxxxxxx, ki je komunikacijski strokovnjak in bo naš oblikovalec mnenj (spin doctor) za novo kampanjo, ki jo pripravljamo. Z njim boš sodeloval in bo tvoja oporna točka za vsa vprašanja v zvezi s kampanjo.
Oblikovalec mnenj se predstavi, in ko šef zapusti pisarno se usede za delovno postajo, poleg oblikovalca.
Oblikovalec mnenj: Dobro Robert, dajva se kar tikati, ok? Kaj imamo za danes zjutraj?
Grafik: Danes delamo plakat za Obamo.
Oblikovalec mnenj: Dobro. naj najprej pojasnim, da morava na tem projektu delati skupaj, to ni odnos vrste: jaz rečem, ti narediš … pomembno je, da ti razumeš kaj ustvarjava.
Grafik: Ni problema, vprašal te bom vse kar mi ne bo jasno … Tukaj imam že pripravljene vse materiale ki jih rabiva … Še prej pa, ali mi lahko poveš kdo je oz. kaj dela spin doktor?
Oblikovalec mnenj: Mah, ta izraz je v bistvu malo ponesrečen. Pomeni “doktor prevare” ali pa “manipulator mnenj” ampak dajva reči da sem “oblikovalec mnenj“, ki se sliši veliko lepše.
Grafik: Aha, torej je to pravi poklic?
Oblikovalec mnenj: V bistvu ja! … Ali gledaš kdaj oglase?
Grafik: Jasno … kdo pa je ne, to je res neumno vprašanje.
Oblikovalec mnenj: Ni neumno vprašanje. Ali mogoče veš koliko časa povprečen zahodnjak preživi pred TV oglasi?
Grafik: Ne bi vedel … par ur na teden?
Oblikovalec mnenj: Ne, pred oglasi preživi eno uro na vsake štiri ure programa.
Grafik: Oh!
Oblikovalec mnenj: No sedaj se pa vprašaj, kdo je najbolj uspešen in gledan režiser.
Grafik: … Ti?
Oblikovalec mnenj: Točno. Oblikovalci mnenj smo najslavnejši režiserji na svetu. Vsak dan vidiš vsaj eno uro programa, ki ga je pripravil nekdo kot sem jaz … Čeprav pred nekaj minutami nisi vedel niti to, kaj, oz. kdo je spin doktor.
Grafik: V bistvu si še eden iz oglaševalske stroke.
Oblikovalec mnenj: Ne, ne. Oglaševalec prodaja izdelke, ampak ta delovna mesta počasi zamirajo. Moja naloga je, da ustvarim podobo, ki jo ti imaš o samemu sebi.
Grafik: Oprosti, ma kako to misliš??
Oblikovalec mnenj: Veš kdo je Bernays?
Grafik: Ne.
Oblikovalec mnenj: Tudi prav ,,, Imaš že vse pripravljeno?
Grafik: Skoraj, še minutka.
Oblikovalec mnenj: Dobro. No, ta Bernays je rekel: “Tisti ki manipulirajo z nevidnim mehanizmom družbe sestavljajo nevidno vlado, ki je dejanska moč ki nadzira državo. Vladajo nam, oblikujejo naše misli, izoblikujejo nam okus, naša prepričanja so skoraj v celoti oblikovana pod vplivom ljudi, za katere ne vemo niti da obstajajo.”
Grafik: Ma kaj ta tip je kak paranoik ali teoretik zarot?
Oblikovalec mnenj: Ne, to je bil samo nekdo, ki je dobro obvladal svoje delo. Take stvari je pisal v dvajsetih letih prejšnjega stoletja.
Grafik: Vse je pripravljeno. Lahko začneva.
Oblikovalec mnenj: Dobro, začniva pri našemu kandidatu, ki je temnopolt.
Grafik: Da …
Oblikovalec mnenj: Torej … kako se obnašajo vsi črnci ki jih poznaš? … Se lahko dobi eno kavo tukaj?
Grafik: Seveda … Karla, nam prineseš dve kavi prosim? … Hm, obnašajo se približno tako kot jaz …
Oblikovalec mnenj: Ha, ha, ha … Vidiš? Če bi kupil tako trditev ne bi uspel nikogar prepričati. Ne Robert, ti veš da temnopolt kandidat ni primeren za volitve, in veš zakaj? Zato ker črnci poslušajo rap, pojejo kot da bi imeli trobento v grlu, tečejo hitro kot veter, so zelo mišičaste postave, so ponavadi šoferji tovornjaka ali pa smetarji, so izjemni boksarji in razbijajo glave Portoričanom, ker komentirajo o njihovih dekletih. Pustijo svojo žensko po tretjem otroku, izgubijo lase in se zredijo po poroki, se opijajo s pivom in v starosti izgledajo kot modreci, a kmalu po tem umrejo … Tako! To ti veš o temnopoltih ljudeh in ravno zato nočeš da temnopolt kandidat postane predsednik tvojih ZDA.
Grafik: Ne, oprosti ampak se ne strinjam s tabo. Ne mislim tega o temnopoltih ljudeh. Niti malo!
Oblikovalec mnenj: Nisem rekel, da to misliš, ampak da to veš … To je pomembna razlika, to so dve popolnoma različni stvari … Pomisli na Žida, poskusi si ga predstavljati v tvojih mislih … ga vidiš?
Grafik: Da.
Oblikovalec mnenj: Dobro … Tvoj žid ima zagotovo jakno ali telovnik; verjetno ima bele lase, je deloma plešast in je bele polti. Je tako?
Grafik: No ja … v bistvu …
Oblikovalec mnenj: To je vse kar ti veš o Židih.
Grafik: Kaj ste mogoče rasist?
Oblikovalec mnenj: Ne Robert, rasist si ti. Lahko bi pomislil na žida afriškega porekla. Tvoj žid bi lahko bil neke vrste Tuareg, ampak kdo ve zakaj, si mu nadel telovnik.
Grafik: Ampak …
Oblikovalec mnenj: Najina današnja naloga pri oblikovanju tega plakata je, da premagava tako posplošeno podobo. Četudi je Obama temnopolt, mora izgledati kot belec z Wall Street-a, z ravnimi lasmi, brezhibno oblečen, mogoče rjavolas, ker je kot tak zagotovo odličen predsednik.
Grafik: Ampak on je črn in z kodrastimi lasmi?!
Oblikovalec mnenj: To so podrobnosti. Pomembno je, da ga vidijo kot belca. On seveda ne more biti bel, zato ga morava vstaviti v prečiščen kontekst; se pravi v kontekst v katerem bi ti, ali povprečen Američan, videl dominantnega belca. Začniva pri barvah. Večina Američanov ljubi dve stvari, zastavo in denar. Ampak denar ljubiš potiho, v zasebnosti, medtem ko se ljubezen do zastave kaže javno. Morava preprečiti, da bi mislili na denar, saj se lahko prestrašijo in hitro zgrabijo denarnico v strahu, da jim en črnec želi ukrasti denar. Zato se dajva izogibat uporabi zelene barve. Uporabila bova barve ameriške zastave in predpostavila da ne moreva uporabiti nobene druge barve. V programu si naredi barvno paleto samo z belo rdečo in modro barvo, ki naj ustrezajo barvam zastave.
Grafik: Že imam.
Oblikovalec mnenj: Odlično. Sedaj poglejva simbole. Morava ostati pri zastavi. Naše geslo je YES, WE CAN, torej upanje … ampak upanje prikliče v zavest prihodnost in prihodnost prikliče negotovost … V zavest morava priklicati prihodnost in gotovost in pri tem nam bodo pomagali evropski socialisti. A poznaš simbol evropskih socialistov?
Grafik: Ne v tem trenutku … ne vem …
Oblikovalec mnenj: Sonce, sonce ki vzhaja. Sonce je gotovost, sonce vsako jutro izide, prinaša upanje in svetlobo. dajva vstavit belo sonce v plakat … belo svetlečo kroglo … Tako, odlično. Spodaj bova postavila zorano njivo. Sonce ustvarja bogastvo, zemlja je bogastvo države in kot brazdo dajva postaviti črte zastave … nebesni svod … Ne, ne Robert, postavi ga na sredino. Sredina daje stabilnost, ravnotežje, četudi oblikovno ni najboljša rešitev. Najina naloga ni ustvariti nekaj zanimivega in posebnega, temveč ustvariti gotovost … Dobro, zdaj pa fotografije.
Robert ponudi fotografijo kandidata v večerni obleki.
Grafik: Uporabiva to?
Oblikovalec mnenj: Kaj sem ti rekel o tvojem vedenju o črncih?
Grafik: Da poslušajo rap?
Oblikovalec mnenj: Da, ampak tudi da zapustijo ženo.
Grafik: Res, ampak to so trači …
Oblikovalec mnenj: Mi smo tisti, ki te trače, oz. ljudske resnice in asociacije ustvarjamo … Državljan je izdelek takšnih resnic, ki so napolnile glave ljudi do mozga. Robert, resničnost je le socialni konstrukt in mi smo njegovi arhitekti, postavljamo zidak na zidak … Imaš rad piškote? Jih rad zjutraj namakaš v kavo ali kakav, in se ti medtem po glavi rolajo podobe narave? In kaj ti veš o zdravem zajtrku? A res misliš da znaš izvirno zajtrkovati? Vse te podobe so bile vate vstavljene od nekoga kot sem jaz. Ti sploh ne čutiš potrebe po zajtrku, ki je različen od nas naučenega zajtrka. Če bi spin doktorji imeli drugačna navodila, bi ti danes za zajtrk jedel repo in klobase in na kosmiče z mlekom ne bi niti pomislil. V trgovini ali trgovskem centru bi lahko našel embalaže klobas poslikane z ptički in podobami narave. V tiskanih in TV oglasih bi gledal mamice kako svojim otrokom pripravljajo repo za malico. Torej Robert, si res prepričan, da si sam izbral svoj zajtrk? … Ta bo OK, uporabila bova to fotografijo.
Oblikovalec mnenj je izbral fotografijo kandidata skupaj z družino.
Oblikovalec mnenj: Dobro, sedja bova razstavila neprimerne podobe v tvoji glavi. Povečaj poročni prstan … še bolj … ni pomembno če izgleda nenaravno, tega ne bo nihče opazil. Pomembno je da ga vidijo, ne bodo pa se osredotočili nanj. Ura je u redu tako kot je, pravkar se je igral z otroci, a vidiš njegovo držo? Vzgaja jih in je dober mož. Ženi namesti biserno ogrlico, to jo bo postavilo bližje srednjemu razredu … Odlično! Sedaj spremeni fotografijo iz barvne v sivinsko, on mora izgledati trdno kot fotografija iz sedemdesetih let. Tako. Sedaj lahko dodaš še napis, uporabi močno, trdno pisavo. In napis postavi sredinsko seveda.
Grafik: A ti sploh v kaj verjameš?
Oblikovalec mnenj: Jaz verjamem v vse, in to zelo močno …
1. Da bo gibanje za okolje in proti podnebnim spremembam postalo novodobna religija, je že pred časom v Sobotni prilogi časopisa Delo napovedal Slavoj Žižek. Žal se ne spomnim v kateri.
2. Povezavo do Wikipedije sem dodal samo za manj znane osebe in pojme. Izbor je bil subjektiven.
3. Izraz kampanja (campagne) prihaja iz vojaškega žargona in prvotno pomeni bojno polje oziroma bojišče (open country).« ( Sinnot, 2001 v Kustec Lipicer, 2005: 2). Kaj o tej besedi pravi SSKJ pa lahko najdete TUKAJ.
4. Po domače nacisti
5. Ni jasno ali starejši, ali mlajši
6. Zavestnega jaza?
7. Množica je lahko sestavljena tudi samo iz petih oseb, število ljudi ni pomembno
8. Tu so mišljene ZDA
9. Ker je moj prevod malo kmečki prilagam še citat v angleščini: Those who manipulate this unseen mechanism of society constitute an invisible government which is the true ruling power of our country. We are governed, our minds are molded, our tastes formed, our ideas suggested, largely by men we have never heard of. This is a logical result of the way in which our democratic society is organized. Vast numbers of human beings must cooperate in this manner if they are to live together as a smoothly functioning society.
10. Citat v angleškem izvirniku: … almost every act of our daily lives, whether in the sphere of politics or business, in our social conduct or our ethical thinking, we are dominated by the relatively small number of persons—a trifling fraction of our hundred and twenty million—who understand the mental processes and social patterns of the masses. It is they who pull the wires which control the public mind, who harness old social forces and contrive new ways to bind and guide the world.
11. Tega še nisem našel v izvirniku
12. Ne vem kako bi ta izraz sploh prevedel, lahko bi rekli da je spin-doctor skrajna oblika piarovca. Piarovec neka dejstva predstavi “kreativno”, medtem ko se spin-doctor poslužuje bolj radikalnih metod za dosego svojega sporočila, recimo manipulacije, psihologije, laži ipd. Mogoče bi bil še najboljši izraz OBLIKOVALEC MNENJ. To je nekdo, ki tekstovno ali vizualno informacijo zmanipulira in predela tako, da doseže točno določen učinek pri množici, ki je lahko v popolnem nasprotju z resnico. Ljudem mnenje izoblikuje. Na spletu lahko najdete tudi druge opise.]
13. Meni neznan.
14. Ki je bila po drugi strani močno izrabljena od nacistov.
15. Na spletu se ob malo večjem trudu najdejo nelegalne PDF verzije knjige.
16. Ne vem koliko je še aktualen ta odstavek.
Avtor objave: Prbran
Leave a Reply
Ujet.si MANIFEST
Ujet.si PROVOKATOR
Ujet.si YouTube KANAL
Upcoming shows
Ujet.si priporoča
ANKETA
Loading ...PRISOTNI NA STRANI
VČLANI SE
Ujet.si PROSTOVOLJSTVO
PROSTOVOLJNI PRISPEVKI
ZBRANI PROSTOVOLJNI PRISPEVKI
ZAHVALE
Odlicen clanek.Sama sem imela pred kratkim podobno predavanje o manipulaciji , ki jo izvaja nad ljudmi propaganda, mediji, Tv,….Vsako propagandno sporocilo poteka po t.im. AIDA ( Attention, Interes , Desire,Action) Ko si na stopnji D ( desire – zelja) se skoraj ne mores vec upreti. In zaradi tega pravijo: “Ljudje delajo cele dneve, da bi si kupili izdelke , ki jih sploh ne potrebujejo,da bi jim jih zavidali sosedje,ki jih sovrazijo?.To nesmiselno potrosnistvo ne prinasa cloveku nobenega zadovoljstva, ker zelje so neizmerne in zadovoljitev je le hipna.Povzroca pa neusmiljeno crpanje omejenih zemeljskih bogastev in miljone ton odpadkov , ki unicujejo planet.
Lepo napisano. Samo raozloži to povprečnemu Slovencu, ki se naliva s kokakolo zero, gleda Kmetijo/Slovenija ima talent/ Velikega brata in podobna jajca, v nedeljo ko je sonce nakupuje v šparu ali mercatorju ….
Na žalost, dokler bo popraševanje bo tudi ponudba. Tako to je.
Aja, pa še to.
Knjigo Propaganda (PDF) lahko najdete na naslovu:
http://sandiego.indymedia.org/media/2006/10/119695.pdf
Zanimivo predavanje na temo propagande (v dveh delih v slovenščini) pa:
1.del: Zgodovina sodobne družbene manipulacije (http://www.s12.si/druzba/kam-gremo/51-zgodovina-sodobne-drubene-manipulacije)
2. del: Manipulacija s strani korporacij in medijev
(http://www.s12.si/druzba/kam-gremo/53-manipulacija-s-strani-korporacij-in-medijev)