/mnt/raptor/client14/web25/web/ Škof Rožman je ignoriral vsa pisma, ki so mu jih poslali katoliški partizani | Ujet.si

subscribe: Posts | Comments | Email

leader

Škof Rožman je ignoriral vsa pisma, ki so mu jih poslali katoliški partizani

2 comments

Na strani Dnevnik.si je Tamara Greisser-Pečar, avtorica knjige o škofu Rožmanu z naslovom Med sodbo sodišča in sodbo ljudi, dejala, da se je Rožman med vojno zavzemal za vsakogar, ne glede na njegovo prepričanje. „Najbolj znana je njegova intervencija za komunističnega aktivista Toneta Tomšiča, pa tudi njegovo ženo,“ pravi Pečarjeva. Žal avtorica v knjigi ni omenila številnih pisem katoliških partizanov, ki so pisali Rožmanu z željo naj takoj prekine s kolaboracijo. Rožman je vsa pisma ignoriral, katoličani v OF pa so ga obtožili, da je on kriv za bratomorno vojno.

V knjigi Škof Rožman in kontinuieta, avtor Ivan Jan, objavlja vsa pisma IOOF in katoliških partizanov. Objavljamo odlomke pisem:

»Prva poslanica: 30. november 1941: Na osnovi odkritij o delovanju klerofašističnih skupin in njihovih prenapetih voditeljev, ki so bili tudi v duhovniških oblačilih, je vodstvo poslalo škofu Rožmanu daljšo spomenico. V njej je vodstvo OF razložilo stališče do vere in do svobode prepričanja, se pravi idejnih nazorov, izreklo pa je tudi željo, naj »bi v narodnoosvobodilnem gibanju sodelovala tudi duhovščina, če pa to ne, naj bi ostala vsaj nepristranska. IOOF je škofu predlagal tudi osebni sestanek, kjer bi se pogovorili o vseh teh vprašanjih. Škof na pismo ni niti odgovoril… Vendar so njegovi častilci zapisali: »Z lažmi, obrekovanjem, klevetami, krivičnimi očitki, podlostjo, ki jo je zmožen le s satanom prežet človek, so komunisti hoteli onemogočiti delo in vpliv škofa Rožmana«.

Drugo pismo katoličanov v OF škofu, 31. marec 1942: Slovenski katoličani v OF so v pismu škofa Rožmana vpraševali: »Ali se zavedate, da ste s svojim dejanjem vtisnili Cerkvi na Slovenskem pečat sramote…? Ali se zavedate, da se je že velik del slovenskih katoličanov z gnusom ločil od nekdanjega klerikalnega vodstva?… Mnogi ljudje se bodo odvrnili tudi od vere same, če boste po cerkvah nadaljevali z nezaslišanim poveličevanjem narodnega izdajstva?… Katoličani v OF si bomo zapomnili, da je bilo ljudstvo v najtežji uri svoje zgodovine prepuščeno samemu sebi…«

Tretje, poglobljeno pismo katoličanov v OF, 9. junij 1942: …«Katoličanom v OF je žal vsakega človeka, ki bo padel na Slovenskem, ker je bil zapeljan, pa je po svojem osebnem značaju in prepričanju pošten človek. Zaradi tega mislimo, da je naša sveta dolžnost, da se kljub temu, da nismo dobili na vsa naša pisma na Vas nobenega odgovora in da tudi nasvetov v njih niste upoštevali, ponovno in zadnjič obračamo na Vas ter Vas prosimo, da se zavejte Vaših dolžnosti in odgovornosti pred slovenskim narodom…«

Novo pismo, četrto, 9. oktober 1942: …«zaradi Vašega ravnanja (se je) začela odvijati tista usodna pot slovenskega naroda, ki danes z orožjem zoperstavlja brata bratu… to se nikoli ne bi zgodilo v tako strahotni meri, ko bi Vi pravočasno in odločno posegli v razvoj stvari… Kaj pomeni dejstvo, da je za to usodno bratomorno klanje v veliki meri soodgovorno vodstvo Cerkve na Slovenskem, tega se morajo zavedati vsi kristjani, predvsem pa mora to dejstvo stopiti z vso svojo strahoto pred Vaše oči, Prezvišeni! Ugotovili smo, da se v krajih, kjer je bil duhovnik vsaj nevtralen, bela garda ni razvila in da je ostalo ljudstvo v narodnoosvobodilnem pogledu popolnoma enotno.

Peto pismo, piše Edvard Kocbek, 29.1.1943: »…Vede ali nevede ste šli s prezirajočim molkom preko štirih spomenic, ki vam jih je poslala bodisi OF, bodisi krščanska skupina v njej. Hote ali nehote ste dovolili svojim duhovnikom politično in vojaško delo v beli gardi ter jih tako poslali v smrt. Hote ali nehote ste šli še usoden korak naprej in ste kaznovane izdajalce proglasili za krščanske mučence. Strašno je, da se to narodno izdajstvo vrši pod simboli krščanstva. Tu odpove človeku pamet…«

   

Avtor objave: Borislav Kosi

  1. http://adrgegenreformationheute.blogspot.com/2010/06/lion-of-venice-comes-back-over-by.html
    Sunday, June 20, 2010
    The Lion of Venice comes back over a (by Jesuit –Italian dirty war) emptied Istria and Dalmatia
    >
    The seeds of discord

    So the Italians dream a return in the same lands where the Fascist Savoy’s II armada, headed by general Roatta (a criminal of war never extradited in Yugoslavia who peacefully died in Italy), was abundantly administering examples of “high Venetian and Italian civilization” to the “barbarian Slav-Communists”. Well, courses and counter-courses of history. But with a bit of intelligence and maliciousness. To sow those lands with alleged mass graves of Italians, and with emptied Italian villages, it was a good politic idea of the secret diplomacy of the Jesuit democratic post-war Italy. Italians have much in common with the traditional image of the Serbs: “Where’s Italian poured blood, there’s Italy!”. And after sixty years it arrived the harvest to reap: the “lost lands” of Istria and Dalmatia.

    You know how all that could have been dealt. With the ridiculous investment of some coins of beyond-the-enemy-line operations, you can earn fantastic profits in the foreign and home politic stock exchanges. Today all that military style of war conduit is called with the trendy term “false flag operation”. Of course the Roman Catholic suffocating ideology of the ‘alternative’ information, which blames Jews & Americans for the 911, doesn’t allow that requested mind elasticity to imagine the same 911 as only one among the infinite episodes of the dirty war for the conquest of the world. “Dirty war” – this is the term! I like it more than the other one. Well, after the end of the war former Black Shirts militia members, former X MAS soldiers, former White (false) partisans of the Osoppo brigades were searching an adequate employment. At the same time the NATO employment office named “Gladio” was searching manpower for new adventures. Offer and Request of goods met and finally the happy adventures of the Holy See’s dirty wars continued.
    After having framed the matter in its right perspective, now you can perceive one of the consequences: thousands and thousands of Italians started to escape from Tito’s Yugo to Italy. To reveal us that the perspective is right, there’s the ascertainment that this flux of refugees was not balanced by another kind of flux, going in the opposite direction. Criminals of war general Roatta, general Robotti, high commissar for the province of Ljubljana Grazioli & C., remained in in Italy, and no one dared to touch them.

    Well, it is clear why they died in their Italian villas and not in a cell of Goli Otok after having being submitted in Belgrade to a public trial for war crimes? It is clear why, meanwhile some collaborationists of the Fascist aggressors received their right award after the war abroad, in the shape of a bullet signed “Tito”, no one of those Italian criminals of war was honoured by such a telegram of “congratulations” delivered directly to him in Italy by OZNA’s international mail?
    It was not a question of financial blackmailing to the Tito’s regime, which depended in great part by the Western banks. It was a question of ethnic cleaning. With that keen move, the Italian secret diplomacy suddenly deprived Tito of his money of exchange, that Italian community living in the Popular Federal Republic of Yugoslavia. For this reason the operation “Evacuate Istria and Dalamatia”, had to be carried out as soon as possible.

    Because soon or later the Western allies would have abandoned the Zone A of the province of Trieste. And because only their presence was guaranteeing not the permanence of the Italians in the Tito’s Yugoslavia (as everyone believes), but the opposite, the Western allies would have prevented that Tito, in the case he would have suddenly understood the sneaky trick, would have not opposed to the escape in Italy of his precious Italian goods of exchange. Then, in 1954, thanks to the efforts of the Holy See, the international peace treaty assigned to Italy considerable portions of Slovenian territories whose not-Italian inhabitants became simply the hostages in the hands of the Jesuit Democratic Italy and its Fascist NATO squads of Gladio. To justify the existence of all that turbid games, an opportune threat was built, the “Communist threat”. Some decades later that threat was officially upgraded by a Presidential decree in the version 2.1 with the Propaganda Service Pack of the “tens of thousands of innocent Italians buried in the Foibes of Istria by Tito”.
    1954: at the conclusion of the trick, the cat Tito remained with only some hairs of the Italian mouse in his mouth. At the opposite, the mouth of the Italian cat was (is) filled with the Slovenian mouse. The “Venezia Giulia” (a name invented by the Irredendists to cancel the identity of Primorje) and all the there living Slovenians were subjects of the Italian democracy thanks to the diplomatic intrigues of Clare Boothe Luce, ambassador in Rome and ‘pious’ dame of the Roman Catholic order of Malta (**).

  2. IZDAJA
    Dr. Aleksander Bajt, Bermanov dosje (str. 944, 945):
    Nasilne podreditve slovenskega naroda komunistični partiji in njegovo skrčenje na objekt partijske samovolje (kar so komunisti storili z odločitvijo za nasilno uvedbo boljševizma z revolucijo), dejansko izvajanje te od ločitve in končno njeno uresničenje ne moremo označiti drugače kot zločin nad slovenskim narodom.
    Naši komunisti so storili ta zločin v času sovražne, zasedbe. Z zvijačo, točneje, s prevaro so pridobili pod krinko osvobodilnega boja za revolucijo velike dele slovenskega prebivalstva. To je gotovo nekaj najpodlejšega in najbolj zavrženega, kar lahko kdo zagreši nad svojim narodom. Načrtno izkoriščanje osvobodilnega boja za izvedbo boljševiške revolucije je brez dvoma izvirni greh izdaje slovenskega naroda. Ko je bil storjen izvirni greh, so si protiljudski zločini komunistov sledili z logiko, s katero se domine podirajo same od sebe.

Leave a Reply

92 SQL queries done. Page generation took 3.359 seconds.